V petek, 19. oktobra 2012, ob 19.30 uri, bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer. Gost večera bo ljubiteljski botanik, g. Marjan Šenica iz Spuhlje. Predstavil nam bo orhideje – kukavičevke v Sloveniji, ki rastejo v naravi.
Na svetu v naravi raste okoli 20.000 vrst, v Evropi 300 vrst, v Sloveniji pa je do sedaj znanih 81 vrst.
Na predavanju – projekciji bo predstavljenih 51 vrst iz Slovenije. Štiri vrste rastejo v neposredni bližini Ptuja, na nasipu ptujskega jezera pa kar enajst vrst teh lepotic..
V naravi jih srečamo samo tam kjer imajo za to pogoje. Na travnikih počasi izginjajo tam kjer se redno ne kosi (zaraščanje) in kjer se uporabljajo gnojila.
V Sloveniji so vse orhideje – kukavičevke v naravi zavarovane.
Marjan Šenica se ljubiteljsko ukvarja z botaniko že 20 let. Fotografira predvsem rastline ki rastejo v naravi. Je član Botaničnega društva in Prirodoslovnega društva, sodeluje z Zavodom za varstvo narave ter seveda s poklicnimi in ljubiteljskimi botaniki.
Imel je že kar nekaj fotografskih razstav in predavanj v Mariboru, Ljubljani, na Pohorju, Koroškem, Trnovski vasi, seveda pa je svoj konjiček predstavil v Ptuju v CID-u, Sv. Roku in domači Spuhlji.
Leta 2009 je bila izbrana njegova fotografija njivske zlatice ki je upodobljena na poštni znamki. Letos pa so čipkarice Slovenije izbrale med poslanimi fotografija rož tudi njegovo po kateri so izdelale čipko za razstavo rastlin in čipk na 15. svetovnem čipkarskem kongresu v Caenu v Franciji. Ta razstava bo potovala tudi v Sloveniji.
Ima pa tudi svojo spletno stran: smara.si
Kulturni utrinek pa bo bodo izvedle pevke Kulturnega društva ljudskih pevk JEZERO z dvema pesmima: Slomškova Rožni venec in ljudsko; Stoji, stoji en hrib stman.
Pevke delujejo že osem let pod vodstvom ga. Ane Šori in mentorice ga. Silve Kajtezovič.
V nedeljo, 11. marca 2012, bo ob 17.15 uri, v cerkvi sv. Petra in Pavla v Minoritskem samostanu na Ptuju, veliki koncert številčno velikega zbora iz Podnanosa. Cerkveni pevski zbor Stanko Premrl Podnanos iz župnije Sv.Vida Podnanos deluje že 24 let pod vodstvom Vide Fabčič. Na začetku so ustanovili otroški zbor, ki je že na začetku štel 90 pevcev. Po približno 8 letih je ta zbor prevzel mesto glavnega zbora v župniji. Vsak kdor zagleda tako številen mlad zbor se začudi od kje toliko mladine v Podnanosu, kjer so ponosni na rojaka skladatelja,organista in duhovnika Stanka Premrla po katerem zbor nosi ime.
Najmlajši pevci se najprej uveljavijo v otroškem zboru, ki jim vzgojijo ljubezen do glasbe in nato v mladinskem oziroma odraslem zboru. Zbor ima trenutno 70 mladih pevcev. Pevci so veseli in srečni ko pojejo Bogu v čast in ljudem v veselje. Zbor poje vsako nedeljo pri maši ,otroški zbor pa enkrat mesečno. Udeležuje se tudi raznih prireditev na posvetnem področju. Skupaj so žepeli v Rimu, obiskali rojake v Studgartu in Švici. Vsako leto poromamo skupaj z župnijo na Sv. Goro pri Novi Gorici Lansko leto so prepevali na Evharističnem kongresu v Celju. Udeležujejo se raznih revij in tekmovanj. Novembra 2011 so v Postojni na tekmovanju zborov osvojili srebrno plaketo. Ob 20 letnici delovanja so izdali zgoščenko, lansko leto pa so skupaj z zborom iz Logatca in sinfoničnim orkestrom izvedli koncert ter izdali zgoščenko IN MEMORIAM " Lux aeterna".
Na Ptuj smo jih povabili v postnem času, ko nam bodo predstavili Cantato - KRIŽEV POT, ki je delo znanega slovenskega glasbenika Avgusta Ipavca. Skladba prikazuje Jezusovo trpljenje, ki bo poleg pesmi prikazano tudi v sliki amaterskih igralcev. Cantata se bo nadaljevala s postnimi pesmimi in nato bo zbor prepeval tudi pri večerni sveti maši.
Vabljeni torej v nedeljo popoldan, ob 17.15 uri, v minoritsko cerkev na Ptuju, kjer nas bodo v pesmi in besedi skozi postni čas, popeljali mladi pevci številčno močnega mešanega pevskega zbora Stanko Premer iz Podnanosa.
V petek, 19. oktobra 2012, ob 19.30 uri, bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer. Gost večera bo ljubiteljski botanik, g. Marjan Šenica iz Spuhlje. Predstavil nam bo orhideje – kukavičevke v Sloveniji, ki rastejo v naravi. 
