V četrtek in petek, 13. in 14. marca 2025 je bil za našo župnijo praznik, dan celodnevnega češčenja Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.
V četrtek, 13. marca, na obletnico izvolitve papeža Frančiška, smo obhajali celodnevno češčenje v cerkvi svetega Roka, kjer smo ob 9.00 uri obhajali sveto mašo, maši pa je sledila ura češčenja in molitve pred Jezusom. V svojih prošnjah smo se na Jezusa obračali v svojih potrebah in molili za našega papeža Frančiška.
Petek, 14. marec, smo praznični dan začeli s sveto mašo ob 7.30, kateri je sledila ura češčenja do 9. maše. Nato pa so preko dneva prihajali pred Jezusa posamezni mililci in se zadrževali v tihi osebni molitvi. Ob 17.00 je potekala molitvena ura, ki so jo sooblikovali naši letošnji birmanci. Dan celodnevnega češčenja smo sklenili s sveto mašo ob 18.00 uri. Med mašo nas je nagovoril p. Miha Benedikt Majetič, naš misijonar v Astani v Kazahstanu, ki je te dni med nami na počitnicah. Prepevali so pevci župnijskega pevskega zbora ob spremljavi prof. Luke Gojkoška na orglah. Ob koncu prazničnega dne smo s hvaležnostjo za vse prejete darove in milosti, zapeli zahvalno pesem ter prejeli blagoslov z Najsvetejšim.

9. marca 2025, na prvo postno nedeljo, je bilo v minoritskem samostanu na Ptuju v križnem hodniku odprtje razstave z naslovom Lepota stvarstva. Bratje minoriti s ptujskega samostana so hoteli 800-letnico nastanka Frančiškove Hvalnice stvarstva ali sončne pesmi obeležiti tudi na viden način. K sodelovanju so povabili priznanega fotografa g. Ubalda Trnkoczyja iz Pirana. Z veseljem se je odzval in sprejel izziv. Sam pa pravi, da pravzaprav ne gre za razstavo, kjer bi on želel kaj povedati. Želi si, da bi podobe s posameznimi kiticami hvalnice same spregovorile vsakemu posebej. Ob pripravi fotografij se je čutil le kot izbran čopič, v rokah Njega, ki je Lepota sama.
Čeprav želimo, da razstava nagovori vsakega na njegov lastni način, pa je na uvodni fotografiji besedilo p. Danila Holca, ki naj bi bilo neke vrste namig na Frančiškovo duhovno ozadje ob ustvarjanju te ne le pomembne italijanske pesnitve temveč tudi molitve.
Takole je zapisano:
Sv. Frančišek Asiški je leto dni pred smrtjo (1225) sestavil Hvalnico stvarstva ali Sončno pesem. Z La Verne se je vrnil zaznamovan z Jezusovimi ranami in skoraj slep.
Obdan z bolečino, a z radostjo, upanjem in duhovnimi očmi motri onkraj vidnega sveta – obzorje Večne svetlobe, Luč, ki jo simbolizira brat sonce.
V svoji ponižnosti in duhovnem uboštvu se počuti nevrednega, da bi imenoval Najvišjega in ga počastil. Zazre se k vsem stvarem in jih kot brat povabi h kozmičnemu bogoslužju. Prvinskim elementom s človeškim obrazom kot refren doda simbolne pridevnike. Ti so najgloblji odsev njegove duhovnosti.
Lepota stvarstva opeva in slavi neizrekljivo Lepega, človekova spravljenost in veličina miru pa odsevata Njegovo najsvetejšo voljo.
Po vsem ustvarjenem postane Hvalnica pot njegove duše h končnemu zedinjenju z Bogom.
Naj ta molitev ob 800-letnici nastanka tudi tebe, sestra, brat, prek fotografij ponese za nekaj trenutkov v območje Svetega.