P. Janez Kmetec se je rodil 6. maja 1952 na Ptuju. V malo semenišče v Zagrebu je vstopil leta 1967, noviciat je opravil na Cresu in prve zaobljube naredil 2. avgusta 1970 v Zagrebu. Gimnazijo je končal na Sv. Duhu v Zagrebu ter leta 1972 maturiral. Istega leta je prišel v Ljubljano (Sostro) ter se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Vojaški rok je odslužil leta 1974/75. Slovesne zaobljube je izpovedal leta 1978 na Ptujski Gori. Mašniško posvečenje pa je prejel 29. junija 1979 v Mariboru.
Kaplansko službo je začel 1979 v župniji sv. Petra in Pavla na Ptuju. 1983 je bil premeščen na Ptujsko Goro, od koder je kot kaplan pretežno skrbel za župnijo Stoperce. 1986 je postal župnijski upravitelj pri sv. Trojici v Halozah. 1989 je postal nadžupnik v župniji sv. Jurija na Ptuju, vse do leta 2002, tam pa je bil tudi gvardijan od 1993 do 1995. Leta 2002 se je preselil k sv. Trojici v Halozah in sprejel službo gvardijana ter župnika sodelavca. Od leta 2002 do 2006 je bil tam tudi voditelj doma duhovnih vaj. Leta 2006 je postal župnik moderator v župniji sv. Petra in Pavla na Ptuju. Leta 2010 je zaprosil za bolniški dopust in bil razrešen službe župnika moderatorja. Leta 2015 je bil imenovan za župnika sodelavca v župniji sv. Petra in Pavla na Ptuju, 2017 pa ponovno za župnika moderatorja. Službi se zaradi napredujoče bolezni kmalu odpove in je bil te službe julija 2018 uradno tudi razrešen. Težka bolezen je kmalu zatem pretrgala njegovo življenjsko pot in 7. avgusta 2018 je v ptujski bolnišnici umrl.
V enem od zadnjih osebnih pogovorov je svojemu provincialnemu ministru zaupal: »Svoje trpljenje darujem v dobro province in za nove duhovne poklice«. In ta poslednja želja ne govori samo o tem, kako je znal svoje bolečine osmisliti, temveč je bila sad tega, za kar si je prizadeval skozi celotno redovniško življenje. Zahvaljujoč njemu in njegovi osebni karizmi se je kar nekaj mladih odločilo, da vstopi v redovniško življenje med minorite. Eden od sobratov je zato smelo zatrdil: »P. Janez je bil magnet za vse ljudi, tako za otroke, kot za mladino in starejše«. Mnogi se ga radi spominjajo kot preprostega človeka, kar mu je omogočilo lažji dostop do ljudi, kot odličnega kateheta, kot zelo delavnega, skratka kot nekoga, ki je bil blizu ljudem, s čimer je pričeval za Božjo bližino, v duhu duhovnika, kot ga vidi papež Frančišek: duhovnik, ki ima »vonj« po ljudeh. Njegovo dobrotno srce se je zrcalilo tudi pri nesebični skrbi za bližnjega. Vsem je rad pomagal in seveda vodil tudi prostovoljce Karitas.
P. Janez je vse to zmogel, ker je bil navdušen in vesel redovnik ter je to zlahka nalezljivo prenašal na svoje brate v redovništvu kakor pri svojem apostolatu na ostale ljudi. Z isto vnemo je delil naprej karizmo in duhovnost sv. Frančiška, še zlasti pri skrbi za Frančiškov svetni red. Veliko let vršil tudi službo duhovnega asistenta krajevnega bratstva na Ptuju.
P. Janez si je leta 1979 za svoje novomašno geslo izbral besede apostola Pavla: »Bodite med seboj ene misli … Prizadevajte si za dobro pred vsemi ljudmi« (Rim 12,16-17). Na koncu njegove življenjske poti lahko potrdimo, da si je to prizadeval na vsakem koraku uresničevati. Te besede naj se dotaknejo tudi nas in naj bodo spodbuda, da bomo lahko drug v drugem videli brata in sestro, da si bomo lahko odpustili in bili tako spravljeni z Bogom in med seboj. To je najlepši sad, ki nam ga zapušča pokojni p. Janez Kmetec.
Telo p. Janeza smo k večnemu počitku na njegovo željo ob veliki udeležbi duhovnikov in vernikov položili pri Sv. Vidu na Vidmu pri Ptuju.
Hvaležni za vse, kar je Bog storil po njem, mu želimo, naj mu Gospod podeli svoj večni mir in pokoj.
p. D. H.
